KUD Dudovo drevo Velenje

Velenje je središče kamišibaja za Savinjsko-šaleško regijo. Gonilna sila je Kulturno-umetniško društvo Dudovo drevo. V društvu od leta 2017 pripravljajo regijske festivale in festivale kamišibaja otroških ustvarjalcev. V letu 2020/21 so bili gostitelj državnega srečanja. V društvu potekajo strokovna izobraževanja, delavnice in srečanja. Člani društva so vidnejši ustvarjalci kamišibajske umetnosti v Sloveniji, so prejemniki dveh zlatih kamišibajev, ene mednarodne nagrade Grand Prix, nagrade Beli delfin, posebnega mednarodnega priznanja Pogled od zunaj po izboru kamišibajkarjev iz tujine (Special recognition “wiev from outside” by the kamishibayas from abroad) in nagrade kamišibajkarjev “Morigenos” (“Morigenos” 2023 Kamishibayas Award). Vanja Iva Kretič pa je za dokumentarno literarni kamišibaj o Kajuhu prejela tudi Akademijsko Prešernovo nagrado.
Kontakt
Predstave
Karel Destovnik Kajuh, Silva Ponikvar: Tja med ljudi bova, deklica, šla … Ljubezenska pisma med Kajuhom in Silvo.
Zaljubila sta se leta 1942. V Ljubljani. Partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja in Silva Ponikvar iz Vošnjakove ulice v Ljubljani. Leta 1943 je njuno ljubezen prekinila vojna in z odhodom Silve v zapor, je med njima nastala ena najlepših ljubezenskih korespondenc pri nas. Kajuh je v tem obdobju ustvaril svoje najboljše pesmi, ki jih je poleg pisem pošiljal svoji Silvici v zapor. V letu, ki je razglašeno za Kajuhovo (2023), sta po motivih iz knjige Ljubimca iz Vošnjakove ulice, del njunih pisem v kamišibaj podobo priredila kamišibajkarja Vanja Iva Kretič in Boštjan Oder.
Pripovedujeta: Vanja Iva Kretič in Boštjan Oder, avtorica ilustracij: Uršula Skornšek, dolžina predstave: 15 min
Karel Destovnik Kajuh in Vanja Iva Kretič: Kajuh – dokumentarni literarni kamišibaj o Karlu Destovniku
Prejemnica akademijske Prešernove nagrade za kamišibaj o Kajuhu, Vanja Iva Kretič, pravi takole: “Moj prvi pesnik. Šoštanjčan, kot jaz. Preprost in načitan fant … z močnim čutom za ljudi in ljubeznijo do domovine. Z mojim poklonom njegovemu ustvarjanju, v dokumentarno literarnem kamišibaju o njegovem življenju, sem zaključila svoj magistrski študij Oblike govora na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Tomaža Gubenška. Moj najljubši. Karel Destovnik – Kajuh.”
Pripoveduje: Vanja Iva Kretič, avtorica ilustracij: Uršula Skornšek, dolžina predstave: 12 min
Uroš Kuzman: Saga o izgubljeni sreči
“V sobici majceni dvoje duš trpi. Kdaj, o le kdaj, vprašujejo oči…” S temi otožnimi besedami se začne pripoved o družini, katere oče se je odpravil v daljni beli svet iskat izgubljeno srečo. Toda, kakšna je ta sreča? Gre za resnično hrepenenje ali zgolj za željo po preganjanju dolgčasa? Saga o izgubljeni sreči na humoren način odgovori na to vprašanje ter pikro nastavi ogledalo sodobnim družinskim odnosom. Njena glasbena podlaga in čudovit ženski vokal pa vas odpeljeta med napeve ruskih step.
Glasba: ruski ljudski napevi, pripovedovalka: Janja Stopar, glasbena spremljava: Uroš Kuzman (ukulele), avtor ilustracij in fotografij: Saša Vučina
Rok Poles: Pozoj
Opis predstave: Pozoj je dolinska bajka, ki pripoveduje o nastanku doline rjavega zlata – o Velenju. Pozoj je zmaj, ki se je izvalil iz jajca, ki ga je znesel sedem let star petelin.
Pripovedovalec: Boštjan Oder, avtor ilustracij: Rok Poles
Po motivih A. K. Rosenthal: Dilema. Kdo ima prav?
Opis predstave: Hm. Je račka ali zajček? Račji kljun je lahko tudi zajčje uho. Hm? Je dinozaver ali mravljinčar? Dinozavrov vrat je lahko tudi mravljinčarjev rep. Hm. Dilema.
Pripovedovalca: Boštjan Oder in Vanja Iva Kretič, avtor ilustracij: Miha Cojhter