Dragica Ropret Žumer

Dragica Ropret Žumer

Dragica Ropret Žumer je upokojena diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, ki je že vrsto let razpeta med Ljubljano in rojstno vasjo Bohinjsko Belo. Od očeta je podedovala ljubezen do kulture in kulturne dediščine, kar se odraža tudi v njenem delu. Kot velika ljubiteljica branja in pripovedovanja se je pred leti navdušila nad kamišibajem. Najprej je začela ustvarjati predstave za otroke in odrasle v vrtcu, po udeležbi na seminarju kamišibaj gledališča pod vodstvom Gledališča Zapik in Ateljeja Slikovedke pa je leta 2019 začela nastopati tudi pred širšo publiko.

Likovno podobo za svoje predstave izdela sama. Rada nastopa v svojem domačem narečju, saj se tako počuti najbližje svojim koreninam, pomembno pa se ji zdi tudi ohranjanje narečij. Kot podpornica esperantskega gibanja, ki razširja idejo enakopravnosti jezikov, pripravlja tudi predstave v esperantu. Udeležuje se različnih kamišibajskih dogodkov in festivalov, nastopa pa tudi na drugih prireditvah. Njena predstava Šuštar in smrt je na 7. mednarodnem kamišibaj festivalu Beli delfin prejela kar tri nagrade. Na 12. slovenskem festivalu kamišibaja v Gorici pa je prejela Zlati kamišibaj za leto 2024. V ljubiteljski kulturi vidi velik potencial, zato na različne načine deluje tudi v Kulturnem društvu Bohinjska Bela.

Kontakt

Predstave

Gorenjska ljudska: Šuštar in smrt
Hudomušna pripoved v domačem narečju o starem, prebrisanem čevljarju – šuštarju, ki v kozji rog užene tako smrt kot tudi hudiča…  Na 7. mednarodnem kamišibaj festivalu Beli delfin 2024 je predstava prejela kar tri nagrade: nagrado občinstva, nagrado kolegov kamišibajkarjev ter posebno priznanje po izboru kamišibajkarjev iz tujine. Na 12. slovenskem festivalu kamišibaja v Gorici je prejela Zlati kamišibaj za leto 2024.
Likovna podoba in izvedba v domačem narečju: Dragica Ropret Žumer

Dragica, Nika in Andrej: Muŝo (Muha)
Kratka in igriva predstava v esperantu, kjer spremljamo mušje vragolije in med tem spoznavamo esperantske besede za dele človeškega telesa. Predstava je primerna za seznanjanje z esperantom, služi pa tudi kot uvod v esperantske delavnice za otroke.
Avtorji besedila: Dragica Ropret Žumer, Nika Rožej, Andrej Žumer Skribas, likovna podoba in izvedba v esperantu: Dragica Ropret Žumer

F. Prešeren: Pesem od Lepe Vide
Zelo čustvena Prešernova pesem o Lepi Vidi govori o hrepenenju glavne junakinje najprej po boljšem življenju, kasneje pa po domu in družini.
Likovna podoba in izvedba: Dragica Ropret Žumer

Ruska ljudska pravljica: Kdo bo varoval medvedke?
Medved, ki je živel čisto sam s kopico svojih otrok, se je nekoč odločil, da si bo pri varovanju medvedkov poiskal pomoč. Vrana, volk in zajček so mu bili pripravljeni pomagati. Le kdo od njih bo pravi? Pravljica je prevedena tudi v esperanto.
Priredba, likovna podoba in izvedba v slovenščini in esperantu: Dragica Ropret Žumer

Slovenska ljudska pravljica: Pšenica, najlepši cvet
Pripoved o zvestem sinu, ki ni upošteval kraljevega ukaza in je rešil svojega očeta gotove smrti, za kar je bil v nadaljevanju pripovedi bogato poplačan. Pravljica je prevedena tudi v esperanto.
Likovna podoba in izvedba v slovenščini in esperantu: Dragica Ropret Žumer