V nedeljo, 13. septembra, se je zaključil 14. nacionalni festival. Poročilo žirije in utemeljitve nagrad:
Najprej bi v imenu komisije poudarili, da se je, preden smo se določili dokončnih sedem kamišibajev, ki jih bomo izpostavili, v naših pogovorih pojavljalo mnogo več vaših umetnin, ki jih zdaj ne bomo omenili. Komisija je trdno prepričana, da so vsi kamišibaji, ki smo jih videli, ustvarjeni z ljubeznijo, iskrenostjo, skrbno pozornostjo ter umetniško veščino. Iskrena hvala vsem za vse, s čimer ste nas nasmejali, razjezili, ganili, presenetili v preteklih dveh dneh.
Zlati kamišibaj
Kamišibaj Bikos Katarine srna nagovarja gledalce s simboli. Ti so veliki črni bik, rdeča, kri, sonce, rogovi, krona. Omenjeni simboli združujejo več pomenov, celo takih, ki si med seboj na videz nasprotujejo. Bikos uteleša prvinsko moč, silovitost, celo agresijo, hkrati pa trpnost in žrtvenost. Bikos je uprizorjen s strastjo, ki nagovarja, poziva, celo mobilizira, nikakor pa ne v imenu ideologije. Značilnost vizualne podobe Bikosa je, da osrednji protagonist oziroma simbol nikjer ni izoliran, vedno je postavljen v nek kontekst, odnos. V zaporedju besed in likovnih podob lahko prepoznamo vplive mnogih umetnin, ki delo vpenjajo v mrežo slovenske in evropske tradicijo vse do prazgodovine. Kljub mnogim umetniškim referencam Bikos ne deluje razdrobljeno ali distancirano, nasprotno, komisija meni, da je ena njegovih največjih odlik sposobnost osrednjega protagonista oziroma simbola, da se dotakne nekega zelo živega, perečega, aktualnega, osebnega problema. Gre za soočanje z razkrajanjem človeške avtonomije, svobode, moči, povezanosti? Gre morda za upor proti zlorabam živali, narave zaradi človeškega egoizma? Bikos nas poziva, da se zavemo pradavnega, surovega in hkrati krhkega rjutja velikega črnega bika v sebi in da ga zaščitimo pred mesarskimi sekirami, nabrušenimi zanj.
Posebna priznanja:
Dve posebni priznanji za likovne dosežke žirija podeljuje za subtilno manifestacijo vizualnih elementov Kosovelove poezije. Kons 5 Silve Karim v medij kamišibaja vnaša elemente animacije in optičnih iluzij, ki smiselno likovno osvetljujejo interference, superimpozicije in binarizme, značilne za Kosovelove poetične učinke. Rdeča raketa Mirne Stopar in Polone Kunaver gibanje rakete v kamišibaj prevaja tako, da je ostre geometrijske like trikotnikov in rombov predstavlja, kot da prosto plujejo po prostoru, s tem negirajo gravitacijo in ponazarjajo gibanje rakete.
Posebno priznanje gre predstavi Tatjane Barle z naslovom Mala vila, ki je posrečena kombinacija zgodbe polne magije, usode in tragike ter likovne podobe, ki temelji na elementih minimalizma in abstrakcije.
Predstavi Govoreči kamen, ki jo je po indijanski ljudski pripovedi poustvarila Irena Rajh, gre posebno priznanje za poudarjanje pomena zgodb in živega spomina kot ključnega elementa skupnosti, kar je tudi eno od veziv, ki združuje kamišibarjkarje.
Kamišibaj Mrk brk frk, ki jo je po motivih Boža Kosa poustvarila Joža Žuna, je učinkovita igra z večpomenskostjo besed, ki večkodnost slike in besede nadgradi tako, da se z občinstvom preko refrena poveže v skupno zaporedje zvokov in gibov in ohranja napetost in povezanost vse do presenetljivega zaključka.
Dve posebni priznanji za inovativno uprizoritev žirija podeljuje predstavama, ki namesto besed uporabljata zvok, in sicer kamišibaju En jodl Veronike Kušej in Jajce Mete Adamič Bahl.